nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
V slabi poldrugi uri dogajanja nam protagonist z lapidarnim oživljanjem osebnosti našega največjega pesnika, njegove nerazumevajoče matere, mentorskega prijatelja, kratkotrajne mladostne ljubezni Dolenčeve, danes pozabljenega pesniškega tekmeca Vesela Koseskega ter politično ognjevitega narodnega buditelja in voditelja v prepoznavno humorno lahkotnem, plastičnem in drastičnem, burlesknem in grotesknem »preletu« kratkih, premišljeno izbranih in stiliziranih prizorov oživi življenjski »križev pot«, ki ga večina najbrž stereotipno »sveto« pomni le iz šolskih klopi. Na posameznih postajah pesnikovega življenja in ob njegovih posameznih ključnih srečanjih z bližnjimi oz. sodobniki protagonist učinkovito in utemeljeno v situaciji oživlja nekatere ključne verze, kitice in kdaj tudi celotne pesmi iz umetnikovega opusa, pa tudi najznačilnejše verzifikacije obeh njegovih najodličnejših sodobnikov in tekmecev, kot sta bila in Vesel, ob katerih postane Prešernova nadčasovna umetniška
in sporočilna premoč v hipu prepoznavna tudi laiku.
Prešernovo življenje in pesništvo je v lahkotnem komedijantskem zamahu predstavljeno brez votlega in praznega malikovanja, ampak iz življenjsko dovolj polnokrvnih ter čustveno motiviranih situacij, kronološko razporejenih od mladostnega obdobja, ki ga najbolj radoživo zastopa Povodni mož (povezan z mladeničevim erotičnim snubljenjem točajke Dolenčeve), prek ustvarjalnosti zrelega obdobja pod vplivom mentorstva svetovljanskega (Sonetni venec), in njegove nesrečne prezgodnje smrti (Krst pri, Spominu), do njegove pozne službe narodnemu prebudništvu (Zdravljica) ter poslednjega svobodomiselnega obračuna s Cerkvijo in nekritičnim slovenskim pobožnjakarstvom (Šmarna gora).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani