nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
A da ni niti eden od njih, da o nadobudnem pesniku niti ne govorimo, opazil zgrešeno pisavo Chagal(l)a, Botticel(l)ija pa Gimign(i) in Sien(n)e - pri prvih dveh manjka, kar je v oklepaju, pri drugih pa je črka v oklepaju odveč -, da se sklanjatve italijanske Rdeče palače () niti ne dotaknem in ne potarnam še na račun zaliva v slovenščini in italijanščini, je domala ... nepojmljivo. Pustimo Budho, ki vedri v prvi zbirki, ko pa je izšla čisto brez lektorja in je zanjo odgovarjal le en samcat urednik (), ampak kar pri treh urednikih alias pri treh parih budnih oči in z dodatnimi lektorskimi, izrazito raziskovalne, da ne rečem kar dlakocepske sorte, mi ne gre prav v glavo, kako je bilo sploh mogoče vse to spregledati? Morda pa velja tudi na literarnem področju slovensko reklo, da kjer je mnogo snah ali kuharic, je juha rada preslana in pečenka zasmojena.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani