nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Ob naštetih likovnih ustvarjalcih se zdi za Rozo oz. njegov pesniški potencial s svojimi pastelnimi in »resnimi« portreti živalskih glasbenikov (ki prevladujejo v prvih dveh tretjinah knjige) kar preveč senzibilen in statičen. Med branjem se nikakor nisem mogla otresti misli, da bi kdo drug laže ujel duha ilustracij oziroma da bi se ob ilustracijah drugačnega tipa domišljija nemara lahko bolj razbohotila in - če naj se zadeve lotim z drugega, glede na okoliščine bržkone »napačnega« konca -, da bi drugačne ilustracije lahko Rozinim verzom pridale dodatne dimenzije, kar bi šele ustvarilo zares ubrano celoto. V knjigi Ko snežna zacinglja Roza tako niha med liričnostjo, za katero se zdi, da pritiče ilustracijam, ne pa pesniku, in hudomušnostjo, ki mu leži in je všečna, nekajkrat pa prav razočara s kratkostjo pesmi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani