nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Povedal je zelo malo, dosegel pa toliko, da je treba to vpisati v "neodaoistični" kanon spreminjanja sveta, tako da okoli sebe ničesar ne spremeniš.
Okoli molčečega in nasmejanega Huja je bilo vse videti kakor v sobi ukrivljenih ogledal: britanski premier je intelektualistično govoril o »novi svetovni ureditvi«, navzoči pa so pogledovali proti voditelju države, ki je, ko je v kitajskem jeziku ponavljala tuji predlog o strmoglavljenju ameriškega dolarja s finančnega prestola, vse po vrsti pripravila do tega, da vidijo v njej zmagovito izzivalko močnega imperija, ne pa žrtev, ki pravzaprav ne ve, kako naj se reši iz dolarske pasti; francoski predsednik je obljubil, da ne bo nikoli več objel dalajlame, in ker se je Hu v tem trenutku zresnil med citiranjem generala de Gaulla, kitajski analitiki pa so takoj pojasnili, da je Sarkozyja k vljudnosti prisilila gospodarska katastrofa, je začela celotna Evropska unija dvomiti o tem, ali bi bilo prav, da se kateri koli od
predstavnikov 27 držav še kdaj pogovarja s tibetanskim menihom, namesto da bi bila zanje prav kriza razlog več za to, da odločno vztrajajo pri sedanjih standardih človekovih pravic, jih natančno opredelijo in vgradijo v svojo zunanjo politiko.
Največji daoistični trik pa se je prikazal iz žepa kitajskega voditelja, ko je Severna Koreja, ki ima v njegovem ideološkem srcu in strateških posebno mesto, poslala v zrak raketo prav v trenutku, ko je Nato praznoval 60. rojstni dan. Kitajska je tako delovala brez delovanja, zelo aktivno ostala pasivna in, ne da bi mignila s prstom, dovolila Severni Koreji, da pritisne ob zid mednarodno pravo, varnostni svet OZN in nasploh vso logiko vojaških blokov, ki temelji na načelih ideološke razdelitve sveta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani