nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Literatura je nesporno prostor uresničevanja nemogočega: slovenska utelešanja širijo meje našega duha in sveta. Poezija izvirnega in prevoda, kot že dolgo vemo, je žlahtno prešuštna mreža, ne moreta se iztrgati druga drugi, njun sad je opoj neznanega. O ustvarjalni osamljenosti in tišini, o tem posebnem »povečevalnem steklu«, s katerim avtor pomaga bralcu brati samega sebe, prevajalec pa omogoča bralcu brati tako avtorja kot samega sebe, nam govori celotni opus Vrančičeve, prefinjene predice proustovske senzibilnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani