nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Ivesova glasba ne posnema, ampak prevzema blago za izmike v svojo - modernistično - avtonomnost; v na videz paradoksni "zmontiranosti" kliče po izrazito notranje prekrvljenem osvetljevanju. Izbrane skladateljeve sonate, skrajno zanimiva sestavina sporeda, so minile v tekoči vzdržljivosti (ki se je ognila distance, v gradivu pa ni iskala sočnosti in sevajočega pomena), tudi klavirsko oblikovane zaokroženo, a brez napete partnerske preže - Lisica se je tudi v drugih skladbah zadovoljila z vlogo žlahtne spremljevalke. Fokus, čistost, samoumevna umetelnost: predvsem te kategorije so zaznamovale bleščavo interpretacijo Brahmsovih in Bartókovih plesov (iz Romunskih so proti koncu švignile tudi osvobojenega temperamenta).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani