nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Pogovor s Joséjem Emiliom, enim od najpomembnejših mehiških pesnikov druge polovice dvajsetega stoletja, prejšnji teden v hotelu se je začel povsem v slogu njegovega znanega stališča, da so teksti bolj zanimivi od avtorjev: kratki odgovori na vprašanja, enkrat vmes pa neuresničljiv nasvet, da bi bil za intervju veliko bolj primeren Borges, on da je pa res znal odgovarjati.
Na uvodno skesano priznanje, da sem od vsega, kar je doslej napisal mehiški klasik, v dokajšnji naglici pred intervjujem prebral edinole še čisto svež edini slovenski prevod njegovega zgodbarstva Načelo užitka, ki ga je te dni v zbirki Beri globalno izdala založba v prevodu (ki je za potrebe tega intervjuja odgovore v španščini na angleško postavljena vprašanja prestavljala v slovenščino), in na podvprašanje o njegovem specifičnem dojemanju zgodovine in časa, je odvrnil, da o tem težko pove kaj več, saj težko odgovarja s teoretičnimi termini, še enkrat pa je navrgel, da je kar se da neprimerna
oseba za pogovore, ker izhaja iz prepričanja, da enostavno laže kaj napiše kot pove. »Borges, Borges je bil pravi za intervjuje!«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani