nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Kar na upesnjenih školjkah, čezoceankah ali nočeh zares vznemirja, je, se mi zdi, njihova emblematičnost, se pravi, nekakšna pripravnost, s katero se ponujajo govoru o trajanju, minevanju in navideznosti smrti. Tako se, na primer, v školjki nahaja praoblika sveta, odmev začetka,/ šum praznega prostora, čas pred časom, v pesmi Izkop pa se ob pogledu na prazgodovinsko lepotičje v vitrini pokrajinskega muzeja v daljavi sliši jok dekleta, ki išče svoj nakit. Školjke, čezoceanke in nakit so, z drugimi besedami, uslužne prispodobe, malone alegorije, ki na pesniško precej tradicionalen način omogočajo človeku brez zatikanja svoj eksistencialni položaju v svetu prikazati na ozadju ideje o nenehni navzočnosti vsega in vsakogar.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani