nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Medtem ko na zahodu prevladuje mnenje, da je treba klasična besedila in predvsem načine interpretacije očistiti patine (kar v prevodu pomeni, da so mogoči kakršni koli posegi, ki naj bi bili pod sloganom izvirne režiserske avtopoetike namenjeni nekakšni aktualizaciji), pri japonskem gledališču no, kabuki in bunraku za takšne intervence ni nobene potrebe in tukaj tudi šingeki, preobrazba japonskega gledališča po zahodnih vzorih, ni pustila nobenih sledov. Ker je Japonska ohranila specifičen vzorec družbenih interakcij strogega hierarhičnega modela, težko definirane, pa vendar vseprisotne religiozne izkušnje ter do perfekcionizma izpiljene umetniške forme, je prenos japonskih gledaliških principov v tuja okolja nemogoč in nesmiseln in takšno je bilo tudi izhodišče režiserja pri štirih no-igrah.
Projekta se jo lotil zelo spoštljivo in z veliko senzibilnosti, zavedajoč se, da enostavna transplantacija ne more biti uspešna, zato je uporabil zgolj nekatere elemente,
ki nakazujejo sorodnost z originalom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani