nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Ko so se v pričakovanju pohvale nezainteresirano obrnili k svojemu vodiču, sem lahko zapustila avto in se čez veliki trg peš napotila proti palači, okrašeni z rdečimi zastavami, ki se je sončila v mrzlem marčevskem soncu.
Po hitri hoji prek vetrovnega platoja, na katerem je bila pred dvajsetimi leti prelita kri prodemokratskih študentov, ki so jih zatrli tanki in strah pred kaosom, po vzpenjanju po stopnicah, po katerih je pred več kot dvema desetletjema padla Thatcher, ki so jo takrat dodobra razburila pogajanja z Deng Xiaopingom o primopredaji Hongkonga, in prehodu skozi še eno varnostno kontrolo vseh akreditacij, sem se znašla v dvorani, osvetljeni s televizijskimi reflektorji, okrašeni s skrbno aranžiranim cvetjem in do polovice napolnjeni s stoli, ki pa so bili vsi do zadnjega zasedeni. V palači, ki se ponaša s površino več kot sto tisoč kvadratnih metrov in z več kot jasno predstavo organizatorjev, koliko novinarjev je dvignilo povabila v Tiskovnem središču, ki
deluje kakšnih dvajset kilometrov stran, nas je veliko ostalo na nogah oziroma na konicah prstov, na katere smo se vzpenjali, da bi skozi množico fotografov in kamer videli premiera.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani