nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Sramota sodi med družbena čustvovanja, kot zavist in čast, tako pa se jim reče zato, ker vsebujejo interakcijo, primerjavo in soočenje posameznika z drugimi, z javnostjo in z družbeno sprejetim ravnanjem. V tem razredčenem smislu se kolektivni sram polašča skupine na mišljenjski in vedenjski/formalni ravni: pomeni povsem zavedno distanciranje posameznika in skupine od oblastne neumnosti oziroma, rečeno z H. Arendt, vzpostavlja razdaljo med mišljenjem in oblastjo. S sramom in sramovanjem, pa tudi sramotenjem, ki se najbolj neprikrito kaže v podcenjevanju človeške pameti, nas zelo radodarno obdarjajo z vseh strani, sploh ne samo s strani oblasti in politike (njima podpora obči praksi vzdrževanja kar se da pritlehnega dojemanja sveta le lajša delo), ampak s strani vseh drugih sfer, ki širijo strpnost do družbe brez meril in čutil - in sicer res nepristransko, tako rekoč objektivno in egalitarno - ne glede na ideologije, ideje, stranke, veroizpovedi in
zlasti ne glede na cilje in poti v prihodnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani