nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Utrpevanje sramu povzroča izgubo poguma in trdnosti ter porast negotovosti do sebe in drugih; o pomenu sramu je lažje razmišljati na osebni in zasebni ravni, kjer je treba sprejeti tudi nelagodje, ki smo ga doživeli, prav tako kakor smo kot obrambo svoje avtentičnosti in kot odvračevalni manever sprejeli držo nespoštljivosti do vsakršnih, realnih ali fiktivnih avtoritet - medijskih, političnih, kulturnih, izobrazbenih, zgodovin(ar)skih itn., ki delujejo brez sramu preko omejitev in zoper omejitve, ki jih kot svoj napredek narekuje doseženi civilizacijski prag. Za znosno sobivanje v neki družbi bi bilo dobro, če se ne bi bilo treba prepogosto sramovati in prevečkrat znajti v stanju nelagodnosti in mučnosti, vendar gre za občutenje, ki ga, kot vsa druga, človek ne more ne potlačiti in ne spregledati; če pa to stori oblast, se ji naslednjič ne bo vrnil kot farsa. Občutek sramu je namreč kar dolgo lahko zgoščeni molk v javni sferi, a je tudi neke vrste
razburjenje iz določenih vzrokov, ki je na površini videti kot strah pred družbeno degradacijo, pod površino pa se ve, da je tisti, ki je razburjenje začutil, naredil ali namerava narediti nekaj, zaradi česar je ali bo v nasprotju z ljudmi ali družbo, s katero je povezan.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani