nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Doživljanje sramu in mučnosti svojega položaja je pravzaprav poraz posameznikove vsakdanje, avtomatične in strukturne prilagojenosti družbi; občutiti sram zaradi družbenih dejanj in dogajanj predpostavlja avtonomno, v tradiciji moralnih spisov bi rekli »pristno« delovanje po lastnih načelih, željah in idealih, ki so prizadeti, ponižani in razlaščeni v časti/dostojnosti, v tradiciji/vrednotah in ugledu/položaju. A govor s takšnega stališča lahko okolje, ki je izgubilo mero in čut in se ga zato sramujemo, brez sramu spregleda, v najboljšem primeru - redko sicer, saj ni v položaju, ko bi se moralo braniti - pa ga označi za stališče elitizma, narcizma, izgubljenih iluzij in otroških travm. Prepoznavanje drugih je pač v tesnem razmerju s prepoznavanjem sebe, od tu je subjekt samemu sebi mera; element (samo)ironije je vselej velikega pomena.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani