nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Primer so vsakokratne volitve: to je v odstotkih izražena ljubezen, zvestoba in vdanost, glede ljubezenskega razmerja pa pravijo, da se ni treba sramovati svojih ljubezenskih pisem, se je pa treba včasih sramovati naslovnika ...
Doživljanje sramu in mučnosti svojega položaja je pravzaprav poraz posameznikove vsakdanje, avtomatične in strukturne prilagojenosti družbi; občutiti sram zaradi družbenih dejanj in dogajanj predpostavlja avtonomno, v tradiciji moralnih spisov bi rekli »pristno« delovanje po lastnih načelih, željah in idealih, ki so prizadeti, ponižani in razlaščeni v časti/dostojnosti, v tradiciji/vrednotah in ugledu/položaju. A govor s takšnega stališča lahko okolje, ki je izgubilo mero in čut in se ga zato sramujemo, brez sramu spregleda, v najboljšem primeru - redko sicer, saj ni v položaju, ko bi se moralo braniti - pa ga označi za stališče elitizma, narcizma, izgubljenih iluzij in otroških travm.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani