nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Ena je vezana na krščansko moralo z grehom, krivdo, pokoro, konkretnim trpljenjem in odmaknjenim odrešenjem, druga pa na totalitarne režime, ki so z vznikom molka prikrivali sramoto, ter na koncentracijska taborišča in reflektirana pričevanja iz njih, povedana s stališča izkušnje in subjekta, razcepljenega subjekta, ki edini lahko premišlja samega sebe. V prvem primeru je opravičilo zgolj vnovično moralno pojasnjevanje, z dodatkom komercialne možnosti, izražene z odpustki; pri tem velja pripomniti, da je vse bolj libertinsko pojmovanje sramu v krščanski morali šolski dokaz evolucije, celo demokratičnega dialektičnega razvoja pojma v skladu z vzori in ideali javnega mnenja in medijskih predstav, pa kajpak tudi z razširjanjem prostora vpliva in večanjem porabniških skupin (kar velja tudi za vse druge institucije, ki s prilagajanjem vsebin merski enoti številčnosti nimajo ne slabe vesti ne sramu). V drugih primerih gre za obrambo dvoumnosti v postopku
"logoraških" sramotenj, ki se kaže v pomanjkanju vsakega čustva, celo sovražnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani