nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Med surovo prizemljeno potrošniško resničnost in poetično fantastiko drzno razprto besedilo v 15 prizorih je živo in funkcionalno prevedla, za njegovo prilagoditev slovenskemu družbenemu in medijskemu okolju ter univerzalno poglobitev teme posameznikovega izstopa oz. odhajanja z izbranimi citati iz literarne zapuščine Joyceja, Persa, Eliota in Kocbeka pa so poskrbeli dramaturginja in njena asistentka ter lektor.
Uprizoritev režiserke (z je izbrala tudi ustrezno glasbeno opremo, scenografka je in kostumografka) v prvem delu postavi v središče pozornosti plavalni bazen in ob njem nosilni trio prijateljev, ki si je tam našel varno zatočišče pred vsakdanjimi službenimi, družinskimi, ljubezenskimi in tudi notranjimi težavami v »zarotniško« nenavadnih treningih sinhronega plavanja ter na moč vsakdanjem »moškem« druženju ob žlampanju žganih pijač. V nekakšnih »vicah« trojice značilno nezadovoljnih srednjeslojnih srednjeletnikov režiserka s posebno pozornostjo spremlja, ki se je
edini med prijatelji pripravljen in sposoben odločiti za novo, drugačno življenje, pa čeprav je to videti kot povsem fantastičen poskus radikalnega slovesa od kaotičnega potrošniškega vsakdanjika ter v podobi vidre trajnega povratka v praelement vode.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani