nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Kakšno podlago ustvarjamo, kakšna nam je zapuščena in kakšna vsiljena, ko se odločimo sneti masko in spregovoriti naravnost, goli pred dejstvi, biti avtentični, iskreni, prvinski, brez vnaprejšnje vednosti, tule, v stari Evropi, neoziraje se na nič, izhajati iz sebe, povedati svoje reči, čim bolj izvirno, enkratno in neponovljivo, skratka tako, kot se spodobi, ko naj bi se zgodil presežek, vsled česar naj bi bilo literarno izražanje sploh »ontološko« drugo in drugačno od zgodovinopisja, publicizma ali dokumenta. Kako torej pasti, da bi kot nov sneg zapadli na nič podlage, in se obdržali vsaj malo, morebiti kot podlaga za nove centimetre, preden nas pobere kot lanski sneg in popije zemlja, razpiha sapa, izhlapi ogenj; nekam v nepovratno.
In prav ta nepovratnost, pa če smo pred praznim listom še tako nedolžni in čisti, nas dela nemirne, odeva nas v kostume, nam nadeva maske, vse leto prireja karneval in skrbi za praznično vzdušje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani