nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Bolj kot z zaokroženostjo, s tisto značilno kratkozgodbarsko poantiranostjo, ki bi ji moralo biti vse podrejeno in v njeni službi, imamo namreč opraviti z izsekom, z drobnim dogodkom, ki se skoraj ne razplete, za izsek iz življenja, skoraj poljuben, ženska z otrokom, ki pride na železniško postajo beračiti in reakcije ljudi, pa "šankiranje", to je zlata tema, ljudje, ki jih naplavi v oštarijo, ali pa skoraj izpoved veseljaka, ki se rad malo poonegavi, pa punco skoraj zakoplje, ko je po zadevi malo otrdela in omrtvičena, ta zgodba je še najbolj junaška, pa tista o pobu, ki reši invalida, vendar se pri tem zmoči in se boji, kaj mu bodo ob tem rekli doma. Vsekakor gre za male ljudi, za slehernike, še najbolj je morda radikalna in presenetljiva naslovna, ko možaka na straži zapelje punca, ki ni čisto to, in mu potem slaba vest ob zavesti, da je sam nekaj drugega od tistega, kar je mislil, da je, ne da več živeti. kot da se poizkuša v minimalizmu zapletov, vendar pa je njegov jezik iz
drugega vica, v nekaterih podrobnostih se približuje drastiki socialnega realizma, takšen je tudi nabor oseb, ki pa niso marginalizirane, vsaj ne radikalno, so nekje vmes, hkrati pa zgodbice potekajo v skoraj monotonem tempu, brez hujših pospeševanj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani