nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Šele takšno členjenje, gradnja iz manjših zidakov, pokaže njihovo drsenje, polzenje od začetka proti koncu, ki se pogosto zaključi z domislico, z za vse presenetljivim dogodkom, z drobnim zmaknjenjem. Nekatere daljše namreč zajemajo iz nekih oddaljenih svetov in drugih časov, včasih je to skoraj kmečka idila, sicer prevladuje malomestnost, drugič se vmeša popotniška izkušnja, ali pa niz dejstev in dogodkov, ki pripeljejo do razpleta, in ta zna biti prav bizaren, recimo spomin na od vode razžrto in skoraj ustrojeno podganje truplo nekje v daljnih, eksotičnih kotičkih planeta, in je to potem slika, ki služi kot prispodoba za bizarno zaljubljenost, recimo slika mravlje, ki leze v nosnico, takšne stvari, ki se usedejo v spomin in zlepa ne grejo ven. Zdi se, da se literarne osebe pravzaprav čudijo, v kaj vse se je mogoče zaljubiti, tudi in predvsem kadar sebe ujamejo v prekoračenju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani