nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Pogosto so en sam fragment, hitro skicirana situacija z domislico, nekatere druge so skoraj novelistično členjene, čeprav so členi zgoščeni in oskubljeni, sestavljene so iz fragmentov, torej zajemajo in vase vsrkajo večji reženj sveta. Šele takšno členjenje, gradnja iz manjših zidakov, pokaže njihovo drsenje, polzenje od začetka proti koncu, ki se pogosto zaključi z domislico, z za vse presenetljivim dogodkom, z drobnim zmaknjenjem. Nekatere daljše namreč zajemajo iz nekih oddaljenih svetov in drugih časov, včasih je to skoraj kmečka idila, sicer prevladuje malomestnost, drugič se vmeša popotniška izkušnja, ali pa niz dejstev in dogodkov, ki pripeljejo do razpleta, in ta zna biti prav bizaren, recimo spomin na od vode razžrto in skoraj ustrojeno podganje truplo nekje v daljnih, eksotičnih kotičkih planeta, in je to potem slika, ki služi kot prispodoba za bizarno zaljubljenost, recimo slika mravlje, ki leze v nosnico, takšne stvari, ki se usedejo v spomin in zlepa ne grejo ven.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani