nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Z sem se seznanila kot mlada bralka, saj sem si, morda sluteč lastno poklicno usmeritev, poleg naslova knjige in imena avtorja, če je bil od drugod, vedno ogledala, kdo je prevajalec. Takrat sem ob Skrivnostnem otoku Julesa Verna ali nepozabnem Bachovem Livingstonu intuitivno vsrkala lepoto, gibčnost in iznajdljivost Gradišnikove slovenščine. Pozneje sem vedno znova prebirala Hemingwayev Komu zvoni, ki je pri nas izšel ne le v Gradišnikovem prevodu, marveč tudi po njegovi zaslugi, uživala v njegovi prestavitvi enega »neprevedljivih« tekstov svetovne literature, Sternovega Tristrama Shandyja, ki je od prevajalca terjal nezmotljive preskoke na trapezu jezika.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani