nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Literarne biografije slovenskih politikov niso nekaj, kar bi državljanom, revnim ali bogatim, kratilo spanec, toda če dobi človek v roke drobno knjigo z naslovom Mali princ slovenske politike, ki je izšla ob smrtni obletnici in »biografira« njegova mlada leta, si ne more kaj, da ne bi bil vsaj tisti dan slabe volje. Ne samo zato, ker se za literarno biografijo razglaša nekaj, kar pač ni, ne po vsebini (gre za nekaj nalovljenih izjav o pokojnikovem otroštvu s kratkim veznim tekstom) in ne po slogu (avtorica je bolj kot pisateljica gospa, ki rada piše), ampak tudi zato, ker je slavilni tekst naravnost v neskladju s podobo in horizontom pokojnega politika, ki ni maral himničnih opravil na svoj račun.
A tudi to ni najhujše (bogve, koliko podobnih neslanosti bo treba še okušati ob naslednjih obletnicah Drnovškove smrti) - zares neugodno je, da že prva »literarna biografija« prvega pokojnega novodobnega slovenskega politika prihaja iz tako rekoč ljubiteljskih,
»ljudskih« pobud, pri tem pa uganja rokodelsko mitologiziranje naslednjega tipa: »Ljudska srca so ga objela in prihajala k njemu bliže in bliže.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani