nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
V agoniji zbledeli skeleti, ostanki prerjavelih žic na kosteh rok, splesneli vojaški čevlji, udrte lobanje, kupi kosti, ki jih je mogoče primerjati le s kupi suhcenih trupel na dokumentarnih posnetkih iz nacističnih taborišč ali morda predstavami o kasnejši usodi živih suhcev za žico v ne tako oddaljeni moriji v bosanski Srebrenici ...
Ko, generalna državna tožilka, ne more zadržati očitne prizadetosti, ko, predstojnik ugledne slovenske sodne medicine, pove, da česa takšnega v življenju še ni videl, in ko se mu zatrese glas, ko je Pavletu naenkrat vseeno, kaj si bodo kamere mislile o tem, da je še bolj uradniško zapet, kakor bi bilo nujno, ko zgodovinar po dolgoletnem raziskovanju, delu na terenu in popisu več kakor 410 med- in povojnih skritih in prikritih grobiščih ne more prikriti, da je njegovi strokovni in človeški morali slabo, takrat bi morali vsi skupaj spoznati vsaj eno. Namreč, da se travma, ki na slovensko nacionalno dušo lega kakor humus in se tam spreminja v
nove kupe gnoja, samo še poglablja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani