nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Dvom o upravičenosti ravno takega modela in ne drugačnega, nemara bolj primernega, bolj poštenega, bolj pravičnega in bolj preglednega, takega, v katerem bo najuspešnejša slovenska pisateljica Desa zaslužila toliko, kolikor ji pripada, ne pa, da gre njen denar društvu, katerega članica ni, od tam pa za štipendije ljudem, ki jih najbrž niti ne pozna in ki ne bodo nikdar dosegli števila izposoj njenih knjig, napeljuje k marsikateremu vprašanju. Na primer k premisleku, da avtor pravzaprav rabi bralce (kupce) in knjižnice (prostor, kjer je njegovo delo ves čas ponujano v branje), domneva, da zaradi knjižnične izposoje avtorji izgubljajo kupce, pa ni bila doslej še nikjer povsem nedvoumno dokazana, ravno nasprotno bi bilo mogoče reči: v knjižnicah bralci naletijo na knjige, ki bi jih sicer nikdar ne kupili - in si jih izposodijo, in s tem dejanjem dajo na primer britanskemu avtorju zaslužiti šest penijev, slovenskemu pa (po lanskih podatkih) 0,21958 evra. Zrno do zrna ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani