nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Lektorski poklic je s svojim vseprisotnim aparatom prav gotovo eden najbolj kontroverznih pojavov pri nas: eni so do njega ravnodušni oziroma jim ustreza, da lahko odgovornost za lastne napake po potrebi zvalijo na druge, drugi brez njega ne morejo, ker se bojijo, da bi sicer poniknili v sivini jezikovnega povprečja ali celo ostali brez objav, tretji pa se, nasprotno, nadejamo, da bomo vendarle učakali dan, ko bomo lahko še kje drugje kot v samozaložbi svobodno ubesedovali svoje misli.
V starih časih, ko je bila pisana beseda talec totalitarnega sistema, so bili razlogi za lektoriranje tudi drugačni, danes pa je razmeroma nizka povprečna raven pismenosti pišočih edino, kar upravičuje obstoj lektorskega aparata. Prav nič pa ne upravičuje tega, da se lektorji z enako vnemo kot izdelkov jezika neveščih piscev lotevajo besedil pismenih ljudi, ki svoje pisanje za seboj tudi preberemo in po možnosti celo sami spravimo v red.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani