nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Dirigent ni uzrl pesemske biti v neločljivosti sopranskih linij pa orkestrskega dela; in svojega poslanstva ne v oblikujočem zlitju s pevko, ampak v enakomernem, stopicljavem, izpovedno rast zavirajočem servilnem usmerjanju orkestra. A ta se kljub pritajevanju ni izognil posamičnim štrlinam, pa tudi ne prekrivanju glasu, ki v centralnem in nižjem območju zgineva (se sonorno uveljavi v Pomladi, v Septembru pa začne ponikati), se oglaša zdaj čisto zdaj prizračeno in je sploh že v izhodišču - zaradi razmeroma redke teksture in »lahke« (da ne zapišem ravno subretne) barvne primesi - vprašljiv kot nosilec Straussovih pesmi o lepoti odhajanja.
Poustvaritev Štirih zadnjih pesmi se je zdela kot početverjena enakost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani