nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
V ozadju se pojavi ogromno zrcalo oz. stena z napeto zrcalno folijo, ki se nagne za 45 stopinj, in v njenem odsevu zagledamo hrbtno stran stene, ki je prej padla, na kateri je naslikano pročelje stanovanjske zgradbe. In nastopajoči, kar jih je še ostalo, zdaj »plezajo« po fasadi oz. njenem odsevu v ogledalu, v »resnici« pa se seveda premikajo zgolj po odrskem platoju, a upoštevajoč arhitektonske zakonitosti fantastične odsevne zgradbe (s katere ob koncu v spektakularnem slow motionu tudi pade). Učinek je najprej mizanscensko koreografski, takoj nato pa tudi paradoksno simbolen: Gertrudina osvoboditev se lahko zgodi samo v nekem iluzoričnem, sprevrženem, fantazmatskem svetu, ki pa ga je treba preprosto pohoditi, prečkati, kot da sploh ne obstaja - kar ob koncu, skupaj z novim ljubimcem, tudi stori.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani