nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Sam, tako pravi, ničesar ne sporoča, ključen zanj je ravno trenutek, ki se izogneš sporočilu. Svojo dramatiko pojasnjuje s tremi ključnimi pojmi: ekstaza, smrt, spolnost, v gledališču igralci trpijo za odrešitev gledalcev, pri čemer je namesto morale pomembnejša lepota žrtvovanja, namesto obljube upanja pa nujnost pogleda v prepad: gledališče ne odrešuje z vizijo sreče, temveč v gledalcu samo podaljšuje občutek tesnobe. Na vprašanje o tem, kakšni publiki je namenjena njegova (dokaj zahtevna) dramatika, odgovarja, da zagotovo ne publiki »foyerja« (kar bi pomenilo tisti, ki v gledališču išče družabni dogodek) in tudi ne zgolj intelektualni, temveč tisti publiki, ki se v gledališče nenehno vrača.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani