nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
In to precej hudim, vztrajnim, skoraj celovečernim, da je človek že kar težko čakal na odrešilni konec in nemara celo začenjal zavidati zbrani očarani večini; v polju glasbenega sprejemanja se pač ne gre ničemur čuditi, ne harmoniji z drugimi, kadar se (ti) zgodi, prav tako pa ne prizoru (vzet je ravno iz zlatega abonmaja), v katerem dirigent in ansambel (Janowski, Orkester Romanske Švice), ki z gostovanjem ne naredita za lokalen recepcijski prostor nič manj kakor to, da mu prestavita spoznavno mejo umetnine (Brucknerjeve Sedme simfonije) v drugo galaksijo, požanjeta le vljudnosten aplavz.
Po torkovem koncertu si lahko mislim samo, da se je orpheusovski »samoupravni« poustvarjalni proces dokaj izčrpal oziroma zašel v poučeno posnemanje glasbe (kar vodi v posredovanje posnetka posnetka ...). To ne bi bilo v reprodukciji nič novega, tem manj v Ameriki, katere glasbene vrednote so strukturirane poudarjeno filiacijsko - temeljijo na odbiranju in
gojitvenem prenašanju izročilnih zgledov, pri čemer je rob med ponotranjeno analitičnim in doktrinarnim pristopom neogibno krhek.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani