nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Koliko je imela pri tem odločilno besedo prav poezija, ne vemo, zagotovo pa je zaradi poezije postala ta pomirjujoča, up zbujajoča svetloba dostopna tudi nam; morda ne premoremo enako pristnega metafizičnega razmerja, a tihe svetlobe, ki lije iz njene poezije, ne moremo zgrešiti. V zadnji zbirki Glas iz daljav takole nagovarja očeta in mater: pričakujta me / v svojem blaženem / objemu, // ko bo na oknu / ugasnila luč / in bom / s plaščem pozabe / zakrila / cvetoča jutra (pesem Večne vezi). Sintagma, ki najbolje imenuje navzočnost te krhke poezije v slovenskem pesništvu in enako krhko prebivanje pesnice med nami, pa je iz neke druge zbirke in druge pesmi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani