nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Doživetje, kakor ga lahko omogočita glasba ali lirika, se pravi skrajno osebno, intimno in odvisno zgolj od moči gledalčeve oziroma poslušalčeve senzibilnosti, samo da je senzibilnost to pot omogočala doživljanje teatra - človeškega telesa, njegovih gibov, plesa tega telesa, njegove spretnosti, ekspresivnosti, njegovih mišic, udov, prstov, obraza, ustnic, njegovih glasov in zvokov - kot to telo rezonira na svoja notranja, skrivna in skrivnostna odkritja, duševna gibanja in lome svetlobe, svetlobe spomina - in hkrati kot rezonira na drugo skrivnost ob sebi, to je na glasbo, zvok in njegov ritem. Igralka je govorila nekaj besed, vendar v literarnem-povednem smislu so občinstvu lahko bile le nekaj brez zveze in smiselne logike, mu ostajale zaprte in skrivnost, kakor so bile v bistvu kot povednost skrivnost tudi igralkinemu telesu, pač pa so mu pomenile po svoji ritmično zvočni plati razodevanje izraznosti in rotitve te izraznosti.« - Veno, -: Spomenik, 1972; iz knjige Odrom ob rob,
Ljubljana 1977.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani