nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Ni bilo nobene literature v običajnem smislu povednosti ali izpovednosti - in vendar je bilo to absolutno, čisto, v tej zvezi zveni že kar frazersko, če rečemo gledališko doživetje totalnega teatra. Doživetje, kakor ga lahko omogočita glasba ali lirika, se pravi skrajno osebno, intimno in odvisno zgolj od moči gledalčeve oziroma poslušalčeve senzibilnosti, samo da je senzibilnost to pot omogočala doživljanje teatra - človeškega telesa, njegovih gibov, plesa tega telesa, njegove spretnosti, ekspresivnosti, njegovih mišic, udov, prstov, obraza, ustnic, njegovih glasov in zvokov - kot to telo rezonira na svoja notranja, skrivna in skrivnostna odkritja, duševna gibanja in lome svetlobe, svetlobe spomina - in hkrati kot rezonira na drugo skrivnost ob sebi, to je na glasbo, zvok in njegov ritem. Igralka je govorila nekaj besed, vendar v literarnem-povednem smislu so občinstvu lahko bile le nekaj brez zveze in smiselne logike, mu ostajale zaprte in skrivnost,
kakor so bile v bistvu kot povednost skrivnost tudi igralkinemu telesu, pač pa so mu pomenile po svoji ritmično zvočni plati razodevanje izraznosti in rotitve te izraznosti.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani