nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
V napornem procesu obnavljanja odrske stvaritve se je izkazalo, da tudi človekovo telo deluje v časovnem kontekstu in da tudi njegov nezavedni spomin ni popoln. Prav tako se je precej spremenil kontekst sprejemanja oz. gledalčeve percepcije, tako da uprizoritev tudi danes postavlja več vprašanj kot odgovorov.
Ko je med najnovejšim študijem analiziral svoje režijske postopke izpred skoraj štirih desetletij (ob Pupiliji in Spomeniku je opozoril še na svojo postavitev Pogovora v maternici koroške Slovenke, 1974), je kot prepoznavne osnovne koordinate svojega tedanjega gledališkega razmišljanja izluščil mozaik oz. mozaičnost fragmentov ter tehnologijo oz. dramaturgijo klimaksa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani