nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Postave so sicer še vedno shematizirane, a hkrati tudi bolj prepoznavne, glave nekaterih očitno spominjajo na človeške lobanje, ena od figur se povsem odkrito prelevi v poosebitev smrti. Slikarjeva bitja so zdaj večinoma prepoznavni človeški »potovalci skozi čas«, »meso zemlje«, zgneteni iz prsti, po kateri hodijo in sredi katere lebdijo v svojih izposojenih, ponekod razprtih, do kosti in drobovja razgaljenih telesih. Drugič se zdijo kot plamenčki, ki rdečkasto zažarijo v svetli praznini pokrajine, kot »večna luč«, ki sicer izžareva upanje in notranjo moč, a bo vseeno kmalu brezobzirno upihnjena (bo pa hkrati morda kje zagorela nova).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani