nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Meni je težko zaupati v glasbenico, ki nagači večer s prežvekovalnimi, matričnimi, ritmično in zvočno bagatelnimi fakturami v nekaj avtorskih različicah (protopärtovski postopki Jehana, Glassovi "vrtljajčki", briljiranju namenjena montaža "kvazicitatnih" delcev v Hommageu Stravinskemu Najija Hakima). Da pa je latvijska organistka ponavljanje kot »vsebino« izbranih fabrikatov za nameček povezala z Bachovo in Šostakovičevo na ostinato postavljeno invencijo (Passacaglia v c-molu BWV 582, Passacaglia iz Lady Macbeth Mcenskega okrožja), se mi zdi zloraba velike glasbe: prav odbijajoča poteza, čeprav dopuščam možnost, da je zgolj neinteligentna. Izvedba te programske sredice je po drugi strani vsaj bežno prikazala organistkino osebnost, njeno bolj trezno nepopustljivo kakor plamenečo sposobnost skladovite gradnje in polifonega pletenja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani