nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Velika usta te želje oziroma njeno globoko žrelo personificira, brezimeni oz. »tisti, ki je pojedel svoje ime«, od njega pa so (v dramatis personae) ostale samo tri pikice ... z zavidanja vredno igralsko močjo, ki se nenehno prenavlja, vase povzame dramaturško strukturo uprizoritve, je njeno gibalo, daje ji ritem in pomaga osmišljati prehode, v njem pa se zgosti tudi njeno sporočilo. se v uprizoritvi nenehno premika po robu med dramskim in telesnim, besedam podeljuje telesno dimenzijo in telo vpisuje v red verbalnega, je neke vrste vztrajnik, ki ga giblje pogoltnost in pohota (po hrani in vsem snovnem): razločna, a nikdar do kraja doumljiva pisava uprizoritve.
Režiserka je skupaj z dramaturginjo iz goste in hipertrofirane, sicer pa v dramskem pogledu nenavadne, skrajno odprte predloge Žanine izločila dramolet, ki ne dela sile nedvomno inspirativni gledališki poeziji izvirnika, hkrati pa je ves v službi odrske uprizoritve.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani