nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Ta vizualna podoba filma deluje, kot bi prihajala iz časa in prostora po koncu časa. A če scenografija, fotografija, gibanje kamere kažejo neko zakoreninjenost v hladni, težki, nesmrtni materiji, temu svetu avtorica v filmu zoperstavi svet nadčutnega. Iz zgodbe, ki jo pripoveduje ženski off glas (Romana), lahko izluščimo vsaj dve metafizični vprašanji, ki ju film načenja: vprašanje časa (konca, večnosti, minevanja, večnega ponavljanja) in subjekta, soočenega s tem časom, minevanjem, ponavljanjem, večnostjo, usodo itd.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani