nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Upanje ne živi z ustvarjalnostjo in ni inventivno, upanje niso sanje in ne imaginarij družbenih prelomov, v upanju je svet kot predstava in ne kot volja. Ker je vse globalno lokalno, je morda povedno, kako slovenska predstava zapopada kot pravo trdno, nemara identitetno slovensko upanje (nič hudega, če ni samo slovensko, da je le iz prave tradicije), tisto, ki ga je bil za nas najbolj avtentično in domačno izrekel (leta 1895, Slovensko-nemški slovar, ko ni samo prevedel, ampak je besede preložil v duha jezika in slovenstva: »upanje (die Hoffnung) - 1. vera, upanje, ljubezen; 2. kredit (Der Kredit) - na upanje dati, vzeti, prodati, kupiti«. Znamenita triada vera, upanje, ljubezen je v tem znamenitem slovarju slovenskega jezika našla natanko pravo mesto in iz njega daljnovidno napovedala vse, kar našo domačnost čim bolj določa in se ta hip na račun upanja dogaja. A. Badiou tu pomaga: vera je primerljiva z delom, ljubezen je še težje delo, pravi napor, upanje pa je imperativ
nadaljevanja, vztrajnosti, trdovratnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani