nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
K mehanizmu gospodarja sodi, da prepoveduje prepoznavanje trpljenja, ne pa vživljanje in vztrajanje v upanju.
Javna raba in oblastni interes zato upanje aktivirata v mnogoterih smereh: lahko vzdržujeta resignacijo in vdanost ljudstva, ki životari od obljub (a kaj bi, obljube smo vzeli, so nam jih prodali in kupljenega ne zamenjajo), verjame v nekaj, kar bo, in oblasti zagotavlja udobni mir, saj je misel na akcijo uspavana, misel, da ni nujno upati, da bi se česa lotili, pa nepomembna. V političnem rokovanju z upanjem je le-to lahko sredstvo za prikazovanje videza demokratičnosti (vsi smo v istem čolnu, samo spravljeni med seboj bomo uspešni) in za reklamiranje abstraktne družbene solidarnosti (vsi bomo malo zatisnili pas), ki ima kaj malo s sindikalnimi gibanji (pomagajte nam, da bomo lahko tudi mi vam) ali s pravičnostjo, ki pravi, »vsakomur po zasluženju«, tudi krizo si bomo pravično razdelili, ne pa da enakomerno delimo odgovornost zanjo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani