nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Pomislek se loteva rabe tega apolitičnega koncepta v javnem govoru in dejanju, vprašanja o tem, kako upanje, še eno intimno čustvo, pride oblasti prav kot terapevtsko blažilno sredstvo za preplašeno ljudstvo in kako z njim rokuje premišljena populistična politična raba s praktičnimi uredbami življenja, ki se izdajajo za nekaj, kar naj bi bilo ljudem v prid, in pri tem se lahko zanese na mogočno frazeološko in doktrinarno podporo medijev.
Ta raba je še en dokaz, kako vsaka kriza politike in političnega povzroči zatekanje k apolitičnemu, se prilizuje človečnemu in posameznika vidi kot eno stran v procesu menjave: dali smo mu dobro življenje, zdaj naj nekaj vrne z upanjem in zaupanjem. Pojmovanje upanja kot dodatnega vidika, ki prispeva k človekovemu kar najboljšemu delovanju (ali učinkovitemu funkcioniranju, kot se reče v uporabnih vedah), je pravzaprav naravnost tržna ponudba politiki in oblasti, da iz tega duševnega stanja posameznikov
naredita geslo dneva, državljansko obvezo in mu naložita (nanj preložita) potrebo po dejanjih, ki bi jih morala opraviti sama.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani