nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Mar škili, je kratkoviden, »kaj potem usmerja njegove naboje?«, je tako vzvišen ali toliko preračunan, »čemu bi sklepal poznanstvo, če bo tega že naslednji trzljaj konec?«, pobožen, »negledanje v oči je kakor "neizgovarjanje" Božjega imena«, preprosto nezainteresiran, razen za hitrost potega, morda le sramežljiv ...
»Najbolj me čudi, da se sploh dvobojuje,« je slednjič dejal krajan, ki je imel rad zadnjo besedo, a jo je bil še sam navajen ignorirati.
Tebe so bile v grozi pred Sfingo; morda še bolj jim je bila v ponos.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani