nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Slovesno monotonost podeljevanja Prešernovih nagrad sta v sedemdesetih letih zmotili dve dejanji, najprej javna tožba, da so brez uspeha predlagali sedem avtorjev (nekaj podobnega se je zgodilo leta 1987 - od štirih predlogov komisije za nagrado sklada je upravni odbor sprejel le enega, od predlogov za Prešernovo nagrado pa nobenega), zares pa je počilo leta 1974, ko je polemično razpoloženi, sveto prepričan, da mu nagrada pripada - nagrado zavrnil in sklad poučil, da bi mu jo lahko namenili že večkrat pred tem (ni pozabil navesti tudi štirih primernih letnic), predvsem pa je zagrmel zoper »zagrizene in nestrpne pristaše protihumanistične avantgardne zagnanosti«, kakor je označil,, in seveda lavreata (nagrada P. sklada 1973) in Vena (nagrada P. sklada 1974). ga je takrat obvestil, da sta se in, »zagovornika modernistične smeri« v komisiji, zavzemala, da bi Prešernovo nagrado dobil, torej precej nenavadno početje za zagrizene in nestrpne ... je sicer nagrado že dobil leta
1949, a podeljena mu je bila za scenarij za film Na svoji zemlji. Da je bilo vzdušje bolj zabavno, je leta 1974 po Menartovem Obtožujem! poskrbel njegov galantni zagovornik (nagrada 1947, 1952), ki je v Delu v tekstu Sklad, ki ni sam s seboj v skladu za različne merske enote predlagal novo izrazje: za enoto nesmisla se mu je zdel primeren en »tavfar«, enoti klilkarske zagrizenosti pa bi morali reči en »«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani