nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Ali si g. potemtakem želi, da bi država ustanove, kot sta obe operni hiši, ljubljanska Drama, dom in Slovenska filharmonija (če pustim ob strani RTV Slovenija, ki ima svoj lastni vir financiranja s pobiranjem naročnine), pustila vnemar in jih tako prepustila najverjetnejšemu počasnemu propadanju, sploh zdaj, ko se delovno silo odpušča po tekočem traku, pa naj gre za dejansko utemeljene razloge zaradi recesije ali ne?
Ali je lahko rešitev iz perečega stanja kulturne stagnacije (ki je je množična kultura po mojem mnenju sicer še najmanj deležna) in na sploh deprivilegiranega položaja, v katerem so se po tezi g. znašli novi mediji, domači tv programi, narodnozabavna, etno, skratka vsa »neklasična« glasba in druga množična kultura, piščev predlog, da je treba spodbujati tudi manj izrazite talente s teh področij, ki bodo sčasoma vendarle zagotovili neki napredek (kar pokam od nestrpnosti in navdušenega pričakovanja, kakšen napredek bi lahko to bil), če ga niti najbolj izraziti
talenti vselej ne morejo zagotoviti? (Sploh pa je pojem napredka v kulturi in umetnosti velikokrat fiktivno skonstruiran koncept, ki so ga na veliko eksploatirali totalitaristični sistemi še ne tako davne preteklosti.)
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani