nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Pisec pozablja, da ima država moralno, če že ne tudi finančno in pravno obligacijo, da podpira kulturno-umetniške institucije, ki jih je sama (so)ustanovila, in da jih - tako bi pač moralo biti - spodbuja h kvalitetnemu delovanju in nadaljnjemu razvoju. Ali si g. potemtakem želi, da bi država ustanove, kot sta obe operni hiši, ljubljanska Drama, dom in Slovenska filharmonija (če pustim ob strani RTV Slovenija, ki ima svoj lastni vir financiranja s pobiranjem naročnine), pustila vnemar in jih tako prepustila najverjetnejšemu počasnemu propadanju, sploh zdaj, ko se delovno silo odpušča po tekočem traku, pa naj gre za dejansko utemeljene razloge zaradi recesije ali ne?
Ali je lahko rešitev iz perečega stanja kulturne stagnacije (ki je je množična kultura po mojem mnenju sicer še najmanj deležna) in na sploh deprivilegiranega položaja, v katerem so se po tezi g. znašli novi mediji, domači tv programi, narodnozabavna, etno, skratka vsa »neklasična« glasba in druga
množična kultura, piščev predlog, da je treba spodbujati tudi manj izrazite talente s teh področij, ki bodo sčasoma vendarle zagotovili neki napredek (kar pokam od nestrpnosti in navdušenega pričakovanja, kakšen napredek bi lahko to bil), če ga niti najbolj izraziti talenti vselej ne morejo zagotoviti?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani