nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Ko tudi sama pritrjuje že zapisanim trditvam nekaterih drugih piscev, »da sta slovensko gledališče in dramatika v spodobni kondiciji«, pa po lastnem razmisleku dodaja, »da je ta kondicija predvidljiva, pričakovana, nujna za preživetje, torej conditio sine qua non, nikakor pa ne vrhunska forma, s katero nameravamo osvojiti svet.« Zato si sredi prevladujočega področja predvidljivega na koncu letošnja selektorica TSD tudi nekoliko drzno zaželi, da bi »ta dobro uležani meščanski fundament kazalo zavestno utrjevati, ga profesionalizirati in mojstriti, če ne že vreči vanj kake pasje bombice oziroma ga ne poskušati drzno, inovativno, provokativno, subverzivno, alternativno, eksperimentalno ali kako drugače umetniško-avtistično nadgraditi. Tako bi se naše nepretočno slovensko gledališko jezero vsaj malce vzburkalo in nemara pljusknilo čez kak breg in tam pustilo kakšno manjše opustošenje ali bog ne daj krizo, iz katere bi potem vzletel prerojeni feniks.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani