nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Pod črto opravljenega dela selektorica svojo izkušnjo strne v dovolj zadržano sklepno oceno, po kateri so uprizoritve slovenskih besedil v obravnavani sezoni dosegle sicer »razmeroma solidno povprečje, izraziti vrhovi pa so redki in sporadični.« Ko tudi sama pritrjuje že zapisanim trditvam nekaterih drugih piscev, »da sta slovensko gledališče in dramatika v spodobni kondiciji«, pa po lastnem razmisleku dodaja, »da je ta kondicija predvidljiva, pričakovana, nujna za preživetje, torej conditio sine qua non, nikakor pa ne vrhunska forma, s katero nameravamo osvojiti svet.« Zato si sredi prevladujočega področja predvidljivega na koncu letošnja selektorica TSD tudi nekoliko drzno zaželi, da bi »ta dobro uležani meščanski fundament kazalo zavestno utrjevati, ga profesionalizirati in mojstriti, če ne že vreči vanj kake pasje bombice oziroma ga ne poskušati drzno, inovativno, provokativno, subverzivno, alternativno, eksperimentalno ali kako drugače
umetniško-avtistično nadgraditi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani