nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Po zaslugi ŠKUC gledališča in Gledališča Glej iz Ljubljane (soproducentov uprizoritve) ter skupine soustvarjalcev pod vodstvom režiserja in dramaturginje smo v prevodu Klemna Boeta doživeli sporočilno aktualno in univerzalno slovensko praizvedbo človeško poštene, drzne ter dramaturško »stisnjene« družinske igre sodobnega islandskega dramatika, dramaturga in časnikarja Hávarja Sigurjónssona (r. 1958) Sinko (Our Boy, 2003).
Avtor besedila in uprizoritelji nam v uri zgoščenega ter na bistveno zreduciranega odrskega dogajanja s hipnim ter namerno nepreglednim prepletanjem kratkih prizorov oziroma zgolj okruškov skrbno izbranih dialogov med protagonisti iz različnih časov njihovega sobivanja na enovitem univerzalnem prizorišču predstavijo pretresljivo poučen zaplet in, kot je mogoče pravzaprav le slutiti, tudi tragičen razplet družinske zgodbe medsebojno otopelega zakonskega para pri štiridesetih. Tega nepričakovano sproži njun »sinko« Gardar (okoli dvajsetih) s
pogumnim in odločnim razkritjem svojega homoseksualnega ljubezenskega razmerja s Kjartanom (okoli tridesetih).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani