nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Pred štirinajstimi dnevi sem na teh straneh z zanimanjem prebirala razmišljanje o naši literarni kritiki. Čeprav bi vse njegove trditve podpisala tudi sama, se mi je ob njih predramilo nekaj misli, ki jih bom zabeležila, pa ne, ker bi želela to rubriko preimenovati v Ob odprtih pismih, ampak, ker se v zadnjih časih »znova grupirajo kritiške vrste« (kot se je izrazil eden izmed naših pisateljev) - govorim o ustanavljanju društva literarnih kritikov ter o »rehabilitaciji« društva gledaliških kritikov - in se mi zdi, da ne bo odveč, če teren, na katerem so se formirali (zdaj predvsem prvi, torej literarni kritiki), premotri več oči.
Nesporno je, da je končno in verjetno tudi temeljno poslanstvo (literarnega) kritika vzpostavitev nedemokratične hierarhije, kar zahteva jasne kriterije vrednotenja, ki jih ob kritikovem posluhu za določeno področje porajata še strokovna podkovanost in razgledanost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani