nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Strelec postavlja igro živahno, na dovolj abstraktnem odru, na katerem dominira gospa, jo odigra z nobleso in navzven utišano, pa vendar z močno prezenco in dostojanstvom, hkrati pa se mladi junaki skoraj porodijo skozi kopreno (spomina?). Njihova zgodba je spremljana z glasbo in projekcijo zgodovinskega filmskega gradiva, teče od fašistične himne, slovenskih narodnih in upornih do žalostink za, razklanim, kakršen je; oder Male dvorane, ki je s to predstavo doživela krst, čeprav smo v nedokončani že gledali Maraton, je Strelec zamejil in še zožal z poševnima odsevnima stenama in starinskim pohištvom v ozadju, tam je tudi oblačilnica za igralce, med časi drsimo sproti, kakor veje spomin. Mlada igralska ekipa je bila nenavadno razigrana in uigrana, vsak od njih je naredil kakšen obrat vstran od tistega, kar smo videli doslej, Dani Panizon je bila prav strastna in razigrana gospodična, tudi malo obupana in razvajena, je bil strog, pedanten in malce vzvišen, superioren nad preostalim
svetom, je odigral, idealista in zasanjanca, pa tudi južnjaško obarvanega vrtnarja, simpatično okorno in prizemljeno kreaturo, pa rahlo trapasto in sramežljivo služkinjo, ki rada zapoje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani