nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
V njem je združena serija možnih interpretacij v dramaturškem in režijskem smislu, hkrati je vsevedni komentator, zavzeti rezoner, (rahli) "ironizator", prizadeti akter, ob vsem tem pa še današnji glas, posameznika ali kolektiva, ki usmerja pozornost nase, na zvestobo igri, vdanost času, pripadnost sebi in skupnosti živih in mrtvih, ki je njegova usoda. Zbor je nemara neke vrste ideal, ki ga na realna tla postavi šele tretji del trilogije, ki tudi njega (zdaj v podobi Erinij) povzame v vsesplošno krizo, naravno stanje sveta.
Drugi postopek je podvojitev, torej dvojna ekspozicija uprizoritvenega dispozitiva, ki - če povemo s prispodobo - čez eno kožo navleče drugo, eno formo prekrije z drugo, potem pa ju v počasnem ritmu slači in poljubno meša, spaja in ekstrahira, a nikdar do modernistične čistosti, tudi ne do golega telesa, zato pa vselej s (postmodernim) občutkom za igrivost in suverenost posameznega fragmenta, in navsezadnje s povsem
sodobno dinamiko avtonomnih situacij.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani